Nagrada novo mesto 2019

Vesna Lemaić je kratke zgodbe svoje zbirke zbrala pod naslovom, ki sicer sugerira dobrodošlico drugemu, vendar zbirka preigrava vso dvoumnost njenih možnih gest in pomenov. Kdo vse je lahko drugi, od katerega se že zaradi te vloge, v katero je postavljen, pričakuje podreditev? Največkrat so to ženske, a ne izključno, so begunke in begunci, včasih turistične delavke in turisti, včasih živali, včasih pa je pogledu izpostavljena tudi sama pripovedovalka, ki začne tako sebe in svoje geste presojati z očmi drugega. Situacije vseh vpletenih, posamezne zgodbe in hkrati celota zbirke ustvarjajo nenehna premeščanja »vlog« iz cone »mi« v cono »drugi« in obratno. Turizem kot vendarle prostovoljna in začasna premestitev se v zbirki tesno prepleta z drugačno, temačnejšo izkušnjo tujega prostora – emigracijo, ki je tu predstavljena skozi perspektivo prostovoljcev.

Zbirka korenini globoko v sedanjosti, v kratkem stiku med angažmajem in brezupom. Kljub angažmaju pripovedovalke pa slednja dogajanja ne idealizira, temveč do njega vzpostavi kritično distanco, podkrepljeno s podoživljanjem in empatijo, s katerima reflektira tanko mejo med pokroviteljstvom in sočutjem. Močna točka zbirke je, da se ne odloči za eno ali drugo pot, temveč obstane vmes: z zavedanjem o storjenem, ki se ga ne da več spremeniti, a niti povsem sprejeti.

Kratke in krajše zgodbe Vesne Lemaić pustijo, da spregovorijo situacije: takrat zarežejo z bolečo ironijo doživetega. Ostane samo skupno človeško in včasih preveč človeško.