S festivalom želimo opozoriti na pomembnost zbirk kratke proze, izpostaviti avtorice in avtorje, ki si zaslužijo zasesti novo mesto v zgodovini slovenske literature. Osrednja dogodka festivala so pripovedovalski večeri, na katerih povabljenci prosto pripovedujejo zgodbo na vnaprej določeno temo ter pogovor z nominiranci za nagrado novo mesto.
Nagrada novo mesto 2022
O nagradi 2022
Žirija, ki jo sestavljajo Robert Kuret, Muanis Sinanović in Maja Šučur (predsednica), je obravnavala okoli šestdeset domačih kratkoproznih zbirk z letnico 2021. Strožje zvrstno in kakovostno vrednotenje je prestalo približno dvajset zbirk – najpogosteje odpirajo eksistencialistična vprašanja, pri čemer se ukvarjajo zlasti z medsebojnimi odnosi in izkušnjo osame, nepripadnosti in tujstva, nekatera dela ponujajo nostalgičen pogled v enkrat čarobno, drugič težkih preizkušenj polno polpreteklost, tretja slutijo tehnokracijo prihodnjih časov … Žirija je letos iskala čim bolj heterogeno napisane zbirke, ki jih ob aktivnem soočanju s sodobnim vsakdanjikom zaznamuje predvsem močna atmosferičnost, pa tudi slogovna nekonvencionalnost, ki v bralcu bolj kot občutek harmoničnosti zbujata nemir, željo po spremembi.
NAGRAJENEC: FRANCI NOVAK, ZBIRKA OBVOZ
Izrazito lirična pisava Francija Novaka gradi svetove, ki so oddaljeni in prepoznavni obenem, pravzaprav so dvojniki naših svetov in njihova ogledala. Čeprav njihova magičnost zajema impresije lokalnih delavskih, predmestnih in ruralnih miljejev, ki jih skozi zgodbe uzremo na povsem nepričakovane načine, v nihanju med budnostjo in blodnjavostjo vzpostavljajo lastne fizikalne zakone. Anonimni bližnjiki, ki iz teh izbrušeno ogoljenih mikrookolij vznikajo, so liki, odprti v obče oziroma skupno, zato jih lahko bralec kreativno naseljuje z lastnimi izkušnjami, pretanjene moduse upora namreč nakazujejo brez neposredne političnosti. Obenem gre za zbirko, ki jo jezik neposredno zanima, njen slog pa je razmeroma preprost, poln obeta komaj izgovorljivega, vendar ritmizirano čuten; mestoma se zdi skoraj metrumski in taktilno oprijemljiv. Prav s tem Franci Novak prepričljivo zaokroža zbirko kratkih zgodb Obvoz, ki se umešča v linijo poetične proze, a jo avtorjev prepoznavni glas – brez špekulacij ali kakršnihkoli obvozov – vztrajno približuje tudi širšemu bralstvu.
Nominiranci 2022
KAZIMIR KOLAR: ZGODBE NEKEGA SLABIČA (LITERA)
Kazimir Kolar s svojim kratkoproznim prvencem Zgodbe nekega slabiča razpira bralske optike, nas sooča z več perspektivami, ki soobstajajo, pri vsem tem pa se poigrava s klasiki moderne in sodobne književnosti, in s tipizacijami, ki vznikajo na medmrežju in v vsakdanu. Njegova zbirka se skratka ves čas zaveda, da se pisanje ne začne s prazno stranjo, ampak – kot je recimo o začetku slikarskega akta razmišljal tudi Francis Bacon – z vsemi predstavami in klišeji, ki jih s sabo prinaša avtor. In zdi se, da je z vsem tem arzenalom Kolar v svoji zbirki v dialoškem spopadu. Zgodbe nekega slabiča preskakujejo tako med različnimi tradicijami in zgodovinskimi časi kot dogajalnimi prostori, s čimer so izrazito dinamična in izzivalna zbirka.
TOMAŽ KOSMAČ: KO JEBE (BELETRINA)
Tomaž Kosmač se s svojo zbirko Ko jebe vrača na znan teren. Klepetav, izčiščen jezik, bonvivantske dogodivščine, ki se jim pridružijo tudi povsem pravno-birokratski problemi in posledično stilni postopki, paleta raznolikih likov, dokumentarizem nekega življenja na socialnem robu, ki pa ga preveva frivolen ton tako glede lastnih kot tujih nesreč. Pri tem je Kosmač vseskozi konsistenten, kar kaže na trud njegove pisave, v kateri lahko prepoznavamo tudi senzibilnost, ki nikdar ne vstopa na velika vrata. Kosmač noče biti več od svojih zgodb, izogiba se dramatizacijam in pomenljivim zaključkom, in prav s tem omogoča svojim zgodbam obstoj nekje v vmesnem prostoru med (avto)fikcijo, dokumentarizmom in anekdoto.
MANKA KREMENŠEK KRIŽMAN: TUJCI (CANKARJEVA ZALOŽBA)
V zbirki kratke proze Tujci nam Manka Kremenšek Križman izkušnjo (ne)pripadanja razgrne večplastno – tako prek doživljanja ljudi, ki so v Slovenijo pribežali zaradi vojne, tistih, ki se jim domač svet razgrajuje pod težo bolezni, ali onih, katerih partnerski ali prijateljski odnos je že tako skrhan, da lahko o medsebojni bližini le še razmišljajo, čutijo pa je več ne. Čeprav geografske meje in birokratske omejitve nekatere junake zaznamujejo precej bolj kot druge, so na neki način prav vsi podvrženi družbeni represiji, ki se najpogosteje manifestira v skrajni obliki izločenosti, v osamljenosti. Avtorica se zgodbam svojih protagonistov posveča z empatijo, dogajanje popisuje z več perspektiv, skladna s tem pa je tudi njena osredotočenost na ponavljajoč se motiv pogleda – oko včasih v koga vrta, drugega pa povsem spregleda … Tako ponuja ta zbirka tudi priložnost, da se vsakdo, ki jo prime v roke, zazre še vase.
FRANCI NOVAK: OBVOZ (LUD LITERATURA)
Zgodbe iz zbirke Obvoz Francija Novaka nas skozi lirično zaznamovano pripovedništvo ves čas postavljajo v nekakšen mejni položaj: na mejo med notranjim in zunanjim svetom, med vasjo in mestom, človekom in naravo, osebnim in univerzalnim. Liki pred nas istočasno stopajo kot anonimneži, fantomi na eni strani ter na drugi strani kot naši dvojniki: so sanjske figure, ki se raztapljajo v obrisih znanega, vsakdanjega sveta, ki pa se istočasno nahaja nekje na robu zavesti. Franci Novak, sicer znan tudi kot pesnik, nas svojim poetičnim pristopom k zgodbarjenju postavlja pred univerzum, ki je izrazito harmoničen, v katerem človek najde svoje mesto, vendar pa je njegovo stanje v konkretnem svetu neizogibno zaznamovano tudi z globoko melanholijo, izgubo, odtujenostjo dela in odnosov. S tem pred nas postavi nenavadno, redko prisotno celovitost literarne perspektive.